Kako parafrazirati besedilo v slovenščini, da ne bo plagiat

Parafraziranje pomeni, da tujo misel preberete, razumete, zaprete vir in jo napišete na pamet z lastnimi besedami in drugačno zgradbo povedi. Zamenjava nekaj sopomenk ni dovolj: spremeniti morate besedni red, glagolnik, dolžino stavkov, strokovne izraze pa ohraniti. Vir navedite tudi pri parafrazi, sicer ostane plagiatorstvo.

Kratek odgovor: pet korakov

Parafraziranje je prenos tuje misli v vaše besedilo z lastnimi besedami in lastno zgradbo povedi, brez spremembe pomena. Deluje v petih korakih:

1. Preberite odlomek, dokler ga res ne razumete.
2. Zaprite vir ali ga obrnite na hrbet.
3. Misel napišite na pamet, kot da bi jo razlagali sošolcu.
4. Primerjajte z virom: pomen, števila, imena in strokovni izrazi morajo ostati enaki.
5. Dodajte navedbo vira v obliki, ki jo zahteva vaša fakulteta ali mentor.

Najpogostejša napaka je, da študent v povedi zamenja nekaj besed, zgradbo pa pusti. Takemu besedilu pravimo mozaično plagiatorstvo (angleško patchwriting): sledi izvirnika so še vedno vidne. Dobra parafraza spremeni obliko povedi, ne le njenih besed. Drugo pravilo je enako pomembno: parafraza je še vedno tuja misel, zato brez navedbe vira ostane plagiat. Kaj vse šteje za plagiatorstvo, razlaga vodnik o plagiatorstvu.

Kaj je dobra parafraza

Dobra parafraza ima štiri lastnosti:

• Enak pomen. Ničesar ne dodate in ničesar bistvenega ne izpustite. Če je v viru zapisano »pogosto«, ne napišite »vedno«.
• Druge besede. Zamenjate lahko splošne besede, ne pa strokovnih izrazov (inflacija, fotosinteza, sodna praksa, anketni vprašalnik).
• Drugačna zgradba. Vrstni red misli in zgradba povedi sta vaša.
• Navedba vira. Avtor in leto (po potrebi tudi stran) sta ob parafrazi.

Od povzetka se parafraza razlikuje po obsegu. Povzetek strne dolg besedilni del v nekaj povedi, parafraza pa približno ohrani obseg odlomka. Od navedka (citata) se razlikuje po tem, da ni v narekovajih. O povzemanju več pove vodnik o pisanju povzetka.

Primer odlomka, ki ga bomo parafrazirali

Za vse primere v tem vodniku uporabljamo spodnji odlomek. Sestavljen je za ta vodnik in ni citat iz resnične knjige. Predstavljajte si, da ga najdete v članku, ki ga navajate v seminarski nalogi iz sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani:

»Raziskovalci opozarjajo, da študenti pogosto podcenjujejo čas, ki ga potrebujejo za pisanje seminarske naloge, zato z delom začnejo prepozno in nalogo oddajo v naglici, kar se odraža na kakovosti besedila.«

Slab poskus bi bil: »Raziskovalci poudarjajo, da dijaki in študenti velikokrat podcenjujejo čas, ki ga potrebujejo za pisanje seminarske naloge, zato z delom začnejo prepozno in nalogo oddajo v naglici, kar vpliva na kakovost besedila.« Zamenjanih je pet besed, zgradba pa je ostala enaka. Tako besedilo je preblizu izvirniku.

Tehnike, ki v slovenščini res delujejo

1. Spremenite besedni red in začetek povedi

Slovenščina ima razmeroma prost besedni red, zato lahko poved začnete z drugim členom. Izhodišče naj bo druga misel.

Pazite na poudarek: »Čas študenti pogosto podcenjujejo« poudari čas, kar lahko premakne pomen.

2. Glagolnik zamenjajte z glagolom (in obratno)

Slovenska strokovna besedila radi uporabljajo glagolnike in vezavo samostalnik + glagol (»izvesti anketiranje«, »opraviti analizo«). Pri parafraziranju to vezavo razrešite ali pa jo, če je vir ne uporablja, vpeljite.

Prvi primer poved skrajša in je bolj naraven. Obratna smer (»primerjali so« → »opravili so primerjavo«) vpelje težji, uradniški slog, zato jo uporabljajte previdno.

3. Dolgo poved razdelite (ali kratke združite)

Izvirna poved iz našega odlomka vsebuje tri misli: podcenjevanje časa, pozen začetek in slabše besedilo. Razdelite jo:

Študenti pogosto podcenjujejo čas, ki ga potrebujejo za pisanje seminarske naloge. Zato z delom začnejo prepozno in jo oddajo v naglici. Posledica je slabše besedilo, opozarjajo raziskovalci.

Tu je spremenjeno skoraj vse: število povedi, začetek vsake, vrstni red (raziskovalci so na koncu). Pri tej tehniki pazite na vejice in veznike. Če dve povedi povežete, premislite o vejici pred veznikom »kar«, »ki« in »saj«. Več o tem v vodniku o vejici in ločilih v slovenščini.

4. Zamenjajte vzročno-posledično povezavo

Veznike in predloge lahko zamenjate, če pomen ostane. »Zato« lahko nadomestite z »in tako«, »ker« s »saj« ali z začetkom povedi »Zaradi tega …«. Pazite pa: »ker« in »saj« nista vedno zamenljiva (»saj« pogosto pove razlog, ki ga sogovornik že pozna). Pomena ne spreminjajte s tem, da razlog spremenite v posledico.

5. Sopomenke uporabite previdno

Zamenjava besede je najšibkejša tehnika, a je v kombinaciji z ostalimi koristna. Pravila:

• Zamenjajte splošne besede (pogosto → velikokrat, oddati → predati), ne pa strokovnih (korelacija, vzorec, hipoteza, kvalitativna raziskava).
• Ne zamenjajte besede, ki ima v stroki natančen pomen. »Vzorec« v statistiki ni »primer«.
• Preverite pomen in zveze v slovarju. Slovenski slovar na portalu Fran (ZRC SAZU) vsebuje SSKJ, Slovenski pravopis in sinonimni slovar.
• Ne uvajajte tujk, da bi zvenelo bolj učeno: »težava« je ustreznejša od »problematika«, če izvirnik pove »težavo«.

6. Spremenite osebo ali glagolski način, ko se vir tega ne drži

V slovenščini je trpnik (»je bil izveden«) v strokovnem besedilu možen, a ni vedno naraven. Pogosto je boljša aktivna oblika s konkretnim izvajalcem (»analizirali smo«, »avtorji so analizirali«) kot neosebna oblika (»analiza se je izvedla«). Pravilo: ne pretvarjajte vsake povedi v trpnik. Pomen in tekočnost sta pomembnejša od mehanske spremembe. Če se avtor v izvirniku izraža v prvi osebi (»ugotovili smo«), v svojem besedilu zapišite, kdo je ugotovil: »Avtorji so ugotovili«.

Česa pri parafraziranju ne smete spremeniti

• Števila, odstotke in leta. Če vir pove »v letih 2019–2021«, ne napišite »v zadnjih letih«.
• Lastna imena in izraze iz stroke. Ime zakona, institucije ali metode ostane v izvirni obliki.
• Stopnjo gotovosti. »Morda«, »verjetno«, »dokazano« in »domnevamo« nosijo pomen. Zamenjava jih spremeni v drugo trditev.
• Slovnična pomena, ki ju slovenščina izraža obvezno. Pri glagolih sta to vid (dovršni ali nedovršni: pisati in napisati) in število (ednina, dvojina, množina). »Napisala sta nalogo« (dvojina) ni isto kot »napisali so nalogo«. Če parafrazirate besedilo o dveh avtorjih, naj dvojina ostane dvojina.
• Sklone, ki se spremenijo, ko poved obrnete. Če glagolnik zamenjate z glagolom, se spremeni tudi sklon: »opraviti primerjavo obeh metod« (tožilnik in rodilnik) → »primerjati obe metodi« (tožilnik). Po vsaki preobrazbi preberite, ali so sklon in ujemanje pravilni.

Primer v treh korakih

Izvirnik (sestavljen za vodnik):

»Rezultati kažejo, da je večina anketirancev pri iskanju virov uporabljala splošne spletne iskalnike, le manjši delež pa je poiskal članke v podatkovnih zbirkah.«

Slab poskus (zamenjava besed): »Izsledki kažejo, da je večina vprašanih pri iskanju virov uporabljala splošne spletne brskalnike, samo manjši del pa je poiskal članke v bazah podatkov.« Zgradba je enaka, poleg tega »iskalnik« ni »brskalnik« (brskalnik je program za ogled spletnih strani, iskalnik pa storitev za iskanje).

Dobra parafraza: Večina vprašanih je vire iskala v splošnih spletnih iskalnikih, v podatkovnih zbirkah pa so članke iskali le redki (Priimek, 2021).

Kaj je spremenjeno: začetek (podmet je zdaj »večina vprašanih«), glagolska zgradba (iskanje virov → vire iskala), vrstni red delov, dolžina; ohranjeni so strokovni izrazi (iskalnik, podatkovne zbirke) in pomen. Na koncu je navedba vira, ki jo je treba nadomestiti z resničnim avtorjem in letom.

Parafraziranje v različnih okoliščinah

Seminarska naloga. Običajno parafrazirate več virov. Pri vsakem odstavku se vprašajte, katero misel prinaša vir in katero vaša analiza. Če v odstavku ni nobene vaše povedi (samo parafraze), naloga ne pokaže razumevanja in mentorji to opazijo.

Diplomska in magistrska naloga. Pregled literature naj ne bo zaporedje parafraz »Novak pravi … Kovač pravi …«. Vire združujte po temah, primerjajte jih in pokažite, kje se strinjajo ali ne. Takšno pisanje je po naravi težje prepisati, ker vsebuje vašo presojo.

Poslovno besedilo. V službi parafrazirate poročila, dopise ali pravila za stranke. Tu ni seznama virov, vendar pri notranjih dokumentih ali javnih objavah še vedno velja, da tujega besedila ne prevzamete brez dovoljenja. Ton prilagodite bralcu; za uradnejši ton je v orodju način Formalno.

Kako preveriti, ali je parafraza dovolj dobra

Poskusite tri preproste preizkuse:

1. Preizkus petih besed. Poiščite pet ali več zaporednih besed, ki so enake kot v viru. Če niso strokovni izraz ali ustaljena zveza, jih zamenjajte.
2. Preizkus pripovedi. Misel povejte na glas, kot da bi jo razlagali sošolcu. Če ne zveni kot vaš govor, je zapis še preblizu.
3. Preizkus bralca. Dajte besedilo osebi, ki vira ni brala, in jo vprašajte, kaj je bistvo. Če je odgovor pravilen, je pomen ohranjen.

Parafraziranje strokovnega besedila iz tujega jezika

Veliko virov v slovenskem študiju je v angleščini. Parafraziranje tujega vira je dvojna naloga: razumeti misel in jo izraziti v slovenščini. Nevarnost je dobesedni prevod, ki zveni kot angleščina z slovenskimi končnicami (»naredi smisel«, »v terminih«, »adresirati problem«). Ne prevajajte povedi za povedjo. Najprej misel povejte v kratkem na pamet, šele nato jo zapišite v slovenski zgradbi povedi, nato pa pri strokovnih izrazih preverite uveljavljeno slovensko ustreznico. Tudi prevedena parafraza je tuja misel: vir je treba navesti.

Kako navesti vir pri parafrazi

Parafrazo morate vedno opremiti z virom. V Sloveniji sta na fakultetah najpogostejša sloga navajanja ISO 690 (ki ga uporabljajo mnoge naloge v družboslovju in humanistiki) in APA (psihologija, pedagogika, mnoge ekonomske smeri). Točen slog, obliko pripisov in morebitno navedbo strani določa navodilo vaše fakultete ali mentorja, zato vedno preberite navodila za izdelavo seminarske, diplomske ali magistrske naloge. Pri parafrazi je v APA dovolj avtor in leto, številko strani pa običajno dodate pri dobesednih navedkih.

Seznam virov vam lahko pomaga sestaviti generator citatov, ki oblikuje vnose po APA, MLA, Chicago, Harvard in IEEE. Preverite, ali je zahtevani slog na voljo, in rezultat vedno primerjajte z navodili fakultete.

Kontrolni seznam pred oddajo

Pogoste napake

1. Zamenjava besed brez spremembe zgradbe. Najpogostejši vzrok za očitke mozaičnega plagiatorstva.
2. Parafraza brez vira. Misel je še vedno tuja.
3. Preveč vestno sledenje vrstnemu redu virov. Če ste parafrazirali povedi eno za drugo, je pogosto zgradba odstavka še vedno enaka izvirniku. Odstavek preoblikujte kot celoto.
4. Prevajanje iz angleščine. Če vir ni slovenski, ne prevajajte poved za povedjo; gre za prevodni plagiat, ki ga prav tako morate označiti z virom. Več o tem v vodniku o plagiatorstvu.
5. Spremenjen pomen. Že zamenjava členka ali vezave lahko spremeni stopnjo gotovosti.
6. Slepo zaupanje v rezultat orodja. Predlog preberite in popravite: orodje lahko spremeni pomen.

Vaje s ključem

Parafrazirajte spodnje povedi (sestavljene so za vajo). Poskusite sami, nato preberite rešitve.

1. »Izvedba preizkusa znanja je potekala v dveh delih.«
2. »Študenti, ki so opravljali delo ob študiju, so naloge oddajali pogosteje po roku.«
3. »Avtorica meni, da je ključni razlog za težave neustrezna organizacija časa, kar potrjujejo tudi rezultati ankete.«

Možne rešitve (obstaja več pravilnih):

1. Preizkus znanja je bil razdeljen na dva dela. (Glagolnik zamenjan z glagolom, pomen enak.)
2. Naloge so po roku pogosteje oddajali tisti, ki so poleg študija tudi delali. (Spremenjen vrstni red, ohranjena je primerjava »pogosteje«.)
3. Po mnenju avtorice težave povzroča predvsem slaba organizacija časa, to pa potrjujejo tudi rezultati ankete. (Ohranjeni sta stopnja gotovosti – »po mnenju« – in navedba rezultatov.)

Pri vsaki rešitvi je treba še navesti vir.

Kako pomaga orodje AdeptWrite

Orodje za parafraziranje ponuja sedem načinov: Običajno, Formalno, Sproščeno, Akademsko, Ustvarjalno, Skrajšaj in Razširi. Za seminarske in diplomske naloge izberite način Akademsko. Prilepite do 6000 znakov, orodje pa označi besede, ki jih je spremenilo, da lahko hitro preverite, ali se je pomen premaknil. Brezplačno je in ne zahteva registracije.

Iskreno povedano: rezultat je predlog umetne inteligence, ne dokončno besedilo. Lahko spremeni pomen, število ali strokovni izraz, zato ga preberite in primerjajte z virom. Navedbe vira orodje ne doda, to morate storiti sami. Ko je besedilo gotovo, ga pregledajte s preverjanjem slovnice (pravopis, ločila in ujemanje po preoblikovanju) in po želji s preverjanjem plagiatorstva. Slednje poišče ujemanja le z odprtimi viri, zato ne nadomešča preverjanja podobnosti na vaši fakulteti. Več o parafraziranju kot pojmu je v vodniku o parafraziranju.

Kdaj navedek ostane navedek

Včasih parafraza ni najboljša rešitev. Navedek v narekovajih uporabite, kadar je formulacija sama pomembna: definicija iz zakona, ugotovitev, ki jo kritično analizirate, ali besedilo, ki ga razlagate. Krajši navedek zapišite v narekovajih (v slovenščini običajno »takole«), z navedbo vira in strani.

← Vsi vodniki