Kaj je dober naslov zaključnega dela
Dober naslov v eni povedi pove, kaj raziskujete, pri kom ali kje in včasih kako. Ne obljublja več, kot zmore delo. Primerjajte „Družbena omrežja“ z „Vpliv družbenih omrežij na nakupne odločitve študentov v Sloveniji“: drugi naslov določa predmet, skupino in okolje.
Kako orodje deluje
Orodje temelji na generativni UI z navodilom, naj iz vašega področja pripravi pet naslovov in kazalo petih poglavij za prvi naslov. Naslovi morajo biti konkretni, izvedljivi za dodiplomski študij in brez narekovajev. Kazalo sledi običajni zgradbi zaključnih del: uvod, teoretična izhodišča, metodologija, rezultati z razpravo in sklep.
Poglavja na slovenskih fakultetah
Zgradba se med fakultetami razlikuje. Humanistika pogosto združi teorijo in analizo, družboslovje in naravoslovje običajno ločita metode in rezultate, v tehniki se doda še izvedba. Oznake poglavij in obvezni deli (izvleček, ključne besede, povzetek v angleščini) so določeni v navodilih posamezne fakultete ali oddelka, zato kazalo iz orodja uporabite le kot izhodišče.
Pred oddajo teme preverite
- Ali je tema že obdelana? Poiščite podobne naslove v digitalni knjižnici svoje univerze in v bazah, kot so Cobiss in dLib.
- Ali so podatki dostopni? Anketa, intervjuji ali statistični podatki morajo biti dostopni in izvedljivi v časovnem okviru.
- Ali tema ustreza mentorju? Pokažite mu več idej.
- Ali je naslov dovolj ozek? Če se bere kot učbeniško poglavje, ga zožite.
Primer iz prakse
Študentka ekonomije najprej zapiše široko temo „spletno nakupovanje“. Orodje ji predlaga zoženo različico, vezano na mlade potrošnike v Sloveniji, ki jo nato z mentorjem dodatno prilagodi dostopnim podatkom. Ta zožitev je pogosto najpomembnejši korak pri izbiri teme.
Naslednji koraki
Ko imate naslov, s pripravo načrta besedila (način Diplomska naloga) razdelite poglavja, za povzetek dela uporabite generator izvlečka, vire pa uredite z generatorjem citatov.
Omejitve
Največ 6000 znakov na zagon. Orodje ne išče po bazah in ne preverja novosti teme. Naslovi in kazalo so predlogi, ne dejstva.