Pogosto zamenjane besede v slovenščini: pari, ki jih mešajo tudi izkušeni pisci

V slovenščini najpogosteje mešamo predloga s in z, k in h, skupaj ali narazen pisane prislove (pravzaprav, vsekakor, seveda, predvsem, naprej), zapis na primer, nikalnico ne ob glagolu, male in velike začetnice pri dnevih in mesecih ter pogovorne oblike, kot je dvajst. Spodaj je pri vsakem paru pravilo po Slovenskem pravopisu in primer.

Kratek odgovor

Največ zadreg v slovenskem pisanju povzroča osem skupin parov: s ali z, k ali h, besede, ki se pišejo skupaj ali narazen (pravzaprav, vsekakor, seveda, predvsem, naprej), zapis na primer, nikalnica ne ob glagolu, začetnice pri dnevih in mesecih, pogovorne oblike (dvajst namesto dvajset) in prevzete besede z nejasnim pomenom. Za vsak par spodaj najdete pravilo, primer in napotek, kako se ga spomnite.

Merilo za vse je Slovenski pravopis iz leta 2001 (SP 2001), ki ga pripravlja ZRC SAZU. Gesla in zapise lahko preverite na portalu Fran, kjer so zbrani Slovenski pravopis, SSKJ² in drugi slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Na začetni strani portala je bila 2026-11-01 omenjena javna razprava o novem pravopisu, zato se utegnejo posamezni zapisi v prihodnje spremeniti. Dokler nova pravila niso sprejeta, velja SP 2001.

Hitra preglednica

S ali z: kdaj pišemo s, kdaj z

Predlog s/z (z orodnikom) ima dve obliki. Po Slovenskem pravopisu pišemo s pred nezvenečim soglasnikom (p, t, k, c, č, s, š, f, h), v vseh drugih primerih pa z. Pomembno je, kaj je prvi glas naslednje besede, ne le prva črka, in da pravilo velja za pisni zapis, ne za izgovor.

• s prijateljem (p je nezveneč), s Petrom, s kolegom, s šolo, s hčerko
• z očetom (samoglasnik), z Markom (zveneč m), z Ano, z bratom, z dežjem

Pogosta napaka je pisanje po izgovoru: ker v hitrem govoru slišimo zveneče, nekateri napišejo »z prijateljem«. Pravilo pa je pisno: pred p, t, k, c, č, s, š, f, h vedno s. Za spomin: če se naslednja beseda začne z glasom, ki ga izgovorite brez glasu v grlu (p, t, k, c, č, s, š, f, h), pišete s.

Primeri iz študija in dela:

• Seminar sem pripravila s sošolcem in z mentorjem.
• Dogovorili smo se s Tadejem in z Majo, da oddamo nalogo do petka.
• S komisijo je govoril dekan, z njo pa tudi predsednik študentskega sveta.

Podrobno razlago imata strani s prijateljem ali z prijateljem in z očetom ali s očetom.

K ali h: predlog h samo pred k in g

Predlog k (z dajalnikom) ima po Slovenskem pravopisu različico h, ki jo pišemo samo pred besedami, ki se začnejo na k ali g. Povsod drugje je pravilno k.

• h kolegu, h knjigi, h gospodu, h gostu
• k mami, k očetu, k profesorju, k zdravniku, k sosedu

Napaka je dvosmerna: nekateri pišejo »k kolegu« (beseda se začne na k, treba je h), drugi »h mami« (h ni potreben). Pomaga, da besedno zvezo izgovorite: »k kolegu« z dvema k-jema skupaj je nerodno izgovoriti, zato pravilo zahteva h. Strani h kolegu ali k kolegu in k mami ali h mami imata še več primerov.

Skupaj ali narazen: prislovi, ki jih radi razbijemo

Pri teh besedah je napaka skoraj vedno enaka: bralec ali pisec v besedi sliši več delov in jih loči s presledkom. Slovar jih navaja kot eno geslo, zato jih pišemo skupaj.

Pravzaprav, ne prav za prav

Pravzaprav je členek, s katerim poudarimo, kaj je v resnici bistveno. Pišemo ga kot eno besedo (glejte pravzaprav ali prav za prav).

• Pravilno: Pravzaprav je rok za oddajo že v petek.
• Narobe: Prav za prav je rok za oddajo že v petek.

Vsekakor, ne vse kakor

Vsekakor pomeni »zagotovo, v vsakem primeru« (glejte vsekakor ali vse kakor).

• Pravilno: Vsekakor priložite potrdilo o vpisu.
• Narobe: Vse kakor priložite potrdilo o vpisu.

Seveda, ne se veda

Seveda je členek, s katerim potrdimo samoumevno (glejte seveda ali se veda).

• Pravilno: Seveda lahko pridem na zagovor.

Predvsem, ne pred vsem

Predvsem pomeni »v prvi vrsti« (glejte predvsem ali pred vsem). Če gre dobesedno za »pred vsem«, na primer »stojim pred vsem, kar sem zgradil«, je to druga zveza z drugim pomenom.

• Pravilno: V nalogi je predvsem pomembna jasna zgradba.

Naprej, ne na prej

Naprej je smerni prislov (glejte naprej ali na prej): Pojdite naprej do konca hodnika.

Na primer, ne naprimer

Tu pravilo deluje obratno: na primer pišemo narazen, v krajšem zapisu pa uporabimo kratico npr. (glejte na primer ali naprimer).

• Pravilno: Vire, na primer članke iz strokovnih revij, navedite na koncu naloge.
• Narobe: Vire, naprimer članke iz strokovnih revij, navedite na koncu naloge.

Ne ob glagolu: ločeno, razen izjem

Nikalnica ne se pri večini glagolov piše ločeno: ne vem, ne morem, ne znam, ne bom, ne smem. Skupaj se pišejo le posebne zanikane oblike treh glagolov:

• biti: nisem, nisi, ni, nismo, niste, niso
• imeti: nimam, nimaš, nima, nimamo, nimate, nimajo
• hoteti: nočem, nočeš, noče, nočemo, nočete, nočejo

Pogosta napaka je »nevem« ali »nemorem« (skupaj, po vzoru pogovornega pisanja v sporočilih) in obratno »ne sem« namesto nisem (glejte ne vem ali nevem in nisem ali ne sem). Pri dvomu poiščite glagol v Slovenskem pravopisu na portalu Fran.

Pomemben je tudi razloček med ne in ni: Ne vem (zanikam glagol vedeti), Ni mi jasno (3. oseba ednine od biti). Ne ni ni slovenska zveza: namesto »ne ni važno« rečemo »ni važno«.

Velike in male začetnice: dnevi in meseci

V slovenščini se dnevi v tednu in meseci pišejo z malo začetnico, razen na začetku povedi: v torek, v ponedeljek, januarja, do konca septembra. Napaka »v Torek« in »15. Januarja« je pogosta pri tistih, ki so vajeni nemškega ali angleškega zapisa. Primera najdete na straneh v torek ali v Torek in januarja ali Januarja.

• Predavanje je v torek ob osmih zjutraj.
• Rok za vpis je 15. januarja.
• Izpitno obdobje se začne v januarju.

Pazite tudi, da za zaporedno številko pri datumu sledi pika: 1. november 2026 ali 1. 11. 2026 (s presledki med deli).

Pogovorne oblike v pisnem besedilu

Ena najbolj opaznih »zamenjav« je pisanje, kot govorimo: dvajst namesto dvajset (glejte dvajset ali dvajst). Skrajšani izgovor je običajen v govoru, v seminarski nalogi, uradnem dopisu ali prošnji za zaposlitev pa uporabimo polno obliko. Podobno velja za druge pogovorne skrajšave: kar vas zanima, preverite v Franu, kjer je ob geslu označeno, ali je beseda knjižna ali pogovorna.

Prevzete besede in napačni pomeni

Poleg zapisa se mešajo tudi pomeni. Ker so tujke podobne angleškim ali nemškim besedam, jih radi uporabimo v pomenu, ki ga v slovenščini nimajo. Preden uporabite tujko, v slovarju preverite njen pomen ali poiščite domačo besedo. Ni pa ustrezno, da bi jih zamenjali na slepo. Pomagajo vam lahko sopomenke v orodju Sopomenke, pomen in zapis pa preverite v slovarju.

Vzorec razmisleka pri vsaki tujki:

1. Ali beseda sploh obstaja v slovenskem slovarju?
2. Ali ima v slovenščini enak pomen kot v jeziku, iz katerega jo poznate?
3. Ali obstaja domača beseda, ki bralcu pove več?

Kako si zapomniti pravila

Pravila so kratka, težava je navada. Nekaj pristopov, ki delujejo:

• Dvakrat preberite sporno besedno zvezo na glas. Pri k ali h boste hitro slišali, ali se dva k-ja zapored zaletita.
• Naredite osebni seznam. Vsakič ko vas popravi mentor ali urednik, napake zapišite v pravilni obliki. Po mesecu imate seznam desetih »vaših« zamenjav.
• Eno pravilo na teden. Naučite se najprej s/z, nato k/h in šele nato skupaj ali narazen.
• Vedno preverite v slovarju. Če dvomite, iščite na Franu in poglejte primere rabe.
• Počakajte z objavo. Besedilo po nekaj urah preberite znova: napake vidite lažje, ko ste od njega odmaknjeni.

Vaja: popravite povedi

Preizkusite se, preden preberete rešitve. V vsaki povedi je ena napaka iz tega vodnika.

1. Z Petrom sva se dogovorila za sredo.
2. Prav za prav ne vem, kdaj je rok.
3. Povabil sem ga k Katarini.
4. Rok za oddajo je 30. Novembra.
5. Seminar traja dvajst minut.
6. Vsa dokumentacija je naprimer v prilogi.

Rešitve. (1) S Petrom sva se dogovorila za sredo (p je nezveneč). (2) Pravzaprav ne vem, kdaj je rok. (3) Povabil sem ga h Katarini. (4) 30. novembra. (5) dvajset minut. (6) na primer.

Zakaj se iste napake vračajo

Večina teh parov nastane, ker pišemo, kot govorimo, ali ker prenašamo navade iz drugih jezikov. Izgovor v pogovoru zabriše razliko med s in z, v sporočilih pa smo vajeni hitrih skrajšav. Pomaga zavestna navada: ko opazite, da ste v dvomu, besedo poiščite in si pravilo zapišite. Tako se v nekaj tednih naučite lastnih pasti.

Kje se napake najbolj pozna

• Seminarske in diplomske naloge. Mentorji pogosto opozarjajo na pogovorne oblike in napačne začetnice, ker učinkujejo kot nepazljivost. Pred oddajo nalogo preberite še enkrat samo zaradi pravopisa.
• Prošnja za zaposlitev. Pisna napaka v prvi vrstici motivacijskega pisma je hitro opazna, zato je smiselno, da besedilo pregleda še kdo drug.
• E-pošta in sporočila. V pogovornem sporočilu so skrajšave sprejemljive, v dopisu fakulteti ali podjetju pa ne.
• Družbena omrežja. Pisanje »nevem« ali »naprimer« v objavi za blagovno znamko hitro zmanjša zaupanje bralcev.

Kako pri preverjanju pomaga orodje

Preverjanje pravopisa v AdeptWrite deluje v brskalniku. Uporablja slovar Hunspell sl_SI in pravila za najpogostejše pravopisne zmote (s/z, k/h, ne + glagol), pri vsaki najdbi pa pokaže razlog. Orodje ni uradni pravopisni pregledovalnik ZRC SAZU in ne nadomešča slovarja: pomaga ujeti tipkarske napake in znane pare, odločitev v spornih primerih pa ostane vaša. Besedilo je lahko dolgo do 6000 znakov na zagon.

Če želite popraviti tudi slovnico in ločila, uporabite Preverjanje slovnice: popravke označi, da vidite, kaj se je spremenilo. Posamezno besedo preverite v slovarju in preverjanju besed: pove, ali beseda obstaja v slovenskem besednem seznamu, in ponudi predloge zapisa. Najdbe so lahko napačno pozitivne (imena, strokovni izrazi), zato jih preglejte, preden sprejmete popravek.

Primer pred in po

Pred:

Pravzaprav sem se prav za prav hotel posvetovati z kolegom Petrom. Nevem, ali pridem v Torek, ampak vsekakor ti javim. Zaradi tega naprimer ne bom mogel k Gregorju.

Po popravku:

Pravzaprav sem se hotel posvetovati s kolegom Petrom. Ne vem, ali pridem v torek, ampak vsekakor ti javim. Zaradi tega na primer ne bom mogel h Gregorju.

Popravljeno je bilo: s kolegom (pred k nezveneče s), ne vem (ločeno), v torek (mala začetnica), na primer (narazen), h Gregorju (pred g predlog h). Podvojeni »prav za prav« smo odstranili, ker je »pravzaprav« že na začetku povedi.

Dvom med dvema zapisoma

Ko si nista enaka dva zapisa, najprej vprašajte, ali gre za eno besedo ali za zvezo. Nato v slovarju poiščite geslo: če ga najdete kot eno besedo, jo pišite skupaj. Če ga ne najdete, poskusite posamezne dele. Na koncu preverite še primere rabe, ki so ob geslu.

Pogoste napake v kratkem

• Pisanje s/z po izgovoru namesto po pisni obliki naslednje besede.
• Uporaba h pred vsemi besedami (»h mami«) ali pa pred k in g sploh ne (»k kolegu«).
• Razbijanje prislovov (prav za prav, vse kakor, se veda).
• Zlivanje besed, ki se pišejo narazen (naprimer, nevem).
• Velika začetnica pri dnevih in mesecih.
• Pogovorne oblike (dvajst, nevem) v uradnem besedilu.
• Zanašanje samo na samodejni popravljalnik: pozna najpogostejše napake, ne pa vseh.

Kam naprej

Če pišete seminarsko ali diplomsko nalogo, preglejte tudi ločila: vejica in druga ločila v slovenščini. Pri parafraziranju tujega besedila pazite, da ne zamenjate pomena: kako parafrazirati besedilo. Več parov je zbranih v kazalu pravopisne dileme.

← Vsi vodniki